Stipe, tako smo ga klicali vsi v klubu, je bil član našega kluba od njegovih začetnih dni. Radiotelegrafski tečaj je opravil že leta 1949 in naslednje leto začel delo kot YU3FMN. Od leta 1950 dalje je bil YU3BH in od osamosvojitve naprej S53BH.
Stipe je bil rojen leta 1928 v Beli Krajini in v času druge svetovne vojne je bil kurir v partizanskih enotah. Po vojni je služil v organih za notranje zadeve kot telegrafist in operator v kontraobveščevalni službi. Kljub zelo pisani paleti službovanja v 50. in 60. letih je ostal zvest svojemu radioamaterskemu hobiju. Ves čas je bil podpornik radioamaterske organizacije in s svojim vplivom in možnostmi je delal v dobro radioamaterske organizacije in njeni vlogi v družbi. Čeprav po izobrazbi ni bil tehnik, je bil po ljubiteljski plati ves čas v vrstah naprednih radio ljubiteljev in eden promotorjev aktiviranja visokih frekvenčnih obsegov na VHF in UHF. Njemu gre zahvala, da je Slovenija v sredi 60. let v klubih aktivirala več kot sto UKV radijskih postaj, ki so botrovale možnostim, da je tedanja generacija spoznavala lastnosti UKV radijskih zvez in posledično možnostim pokrivanja celotne Slovenije z radioamaterskimi zvezami za pomoč v primeru potreb ob naravnih ali drugih nesrečah. Ni slučajno, da je bil leta 1963 predlagan in izvoljen za predsednika Zveze radioamaterjev Slovenije. Žal je čez dve leti odšel na službovanje v ZDA, vendar je v času prvega predsedovanja na ZRS v veliki meri poglobil sodelovanje na mednarodni ravni in po njegovi ideji skupaj z Italijani in Avstrijci organiziral tradicionalno UKV tekmovanje Alpe-Adria, ki živi še danes. Kasneje je bil predsednik ZRS še dvakrat in vsakokrat je uspešno pomagal reševati status in delovanje zveze. V osemnajstletnem obdobju predsedovanja ZRS, je bil predsednik ZRS tudi v času osamosvojitve in po njej ter pripomogel k včlanitvi Slovenije v IARU. Po letu 1994 pa je ostal Stipe aktiven radioamater in možno ga je bilo spremljati na vseh radioamaterskih obsegih. Bolj kot mnogo diplom in trofej, ki jih je prejel v času svojega delovanja so mu bile pri srcu vezi s kolegi radioamaterji, ki so ga vsi po vrsti imeli za prijatelja in svoj vzor v hobiju. V Radioklubu Triglav je bil član ves čas in kljub temu, da zaradi drugih funkcij ni bil član vodstva kluba, je bil ves čas prisoten v klubu in je rad prisluhnil idejam in potrebam članov ter tako znal voditi zvezo, ki je v času njegovega predsedovanja beležila največjo aktivnost in rezultate. Za svoje delo in zasluge je bil v klubu imenovan za častnega člana.
Ker se je z radijsko tehniko ukvarjal vse od svojih mladih let je v prostem času zbiral tudi arhivske radijske naprave in del njegove zapuščine se nahaja v Belokranjskemu muzeju v Metliki in bo ostala v pričevanje zgodovine radijskih komunikacij. Žal tega ne bo mogel več podajati Stipe, ki nam je bil vedno mentor, vzor in prijatelj ter poznavalec radioamaterske zgodovine bivše države in predvsem Slovenije.
Hvala ti za vse in ne bomo te nikdar pozabili.
Upravni odbor Radiokluba Triglav
Ljubljana, 13. 3. 2018